V tem fizičnem telesu lahko samo dve stvari izkusita žalost in srečo. To sta duša in Bog. Naš um, oko, jezik, uho, nos, koža itd. so orodja za ljudi. Ne doživlja dobrega ali slabega. Ti udi so orodje duše za doživljanje dobrega in slabega. Orodja, kot so oko, nos, uho, um itd., nimajo znanja. Je kot nežive stvari. Nežive stvari se ne morejo počutiti dobro in slabo. Ne smemo reči, da pesek postane srečen, kajti pesek je neživa stvar; nima znanja, da bi izkusila dobro in slabo. Zato ne bi smeli reči, da je moj um srečen. Ker je um orodje za nas. Orodje ne doživi ničesar.
Človeško zgrajena hiša, ki je narejena iz peska, cementa itd. Hiša ne doživi ničesar, ker je neživa stvar. Oseba, ki prebiva v hiši, doživlja dobro in slabo. Bog nam je torej ustvaril majhno hišo za bivanje, ki se imenuje človeško telo. Človeško telo ne more doživeti ničesar. Duša, ki je v telesu, lahko doživi užitek in žalost. Vedeti moramo torej, da ima le duša znanje, ki ga je mogoče izkusiti. V človeškem telesu so na voljo orodja, kot so okončine, ki pomagajo ljudem. Orodja torej ne morejo izkusiti ničesar. Ko jočemo, se nam solzijo oči, ne kozarec.