Histori ya Valallalar: Histori ya monna yo a fentšego lehu.
Histori ya Valallalar: Histori ya monna yo a fentšego lehu.
Ke ka lebaka la eng re swanetše go bala histori ya Vallalar? Histori ya nnete ya monna yo a fentšego lehu. Rathutamahlale wa nnete yo a utollotšego tsela ya gore motho a phele a sa hwe. Yo a ilego a utolla thutamahlale yeo e fetošago mmele wa motho mmele wo o sa hwego. Yo a fetotšego mmele wa motho mmele wa tsebo. Yo a re boditšego tsela ya gore re phele re sa hwe. Yo a ilego a itemogela therešo ya tlhago ya Modimo gomme a re botša gore sebopego sa Modimo seo se sa hwego ke eng le gore o kae. Yo a ilego a tloša ditumela-khwele ka moka gomme a belaela selo se sengwe le se sengwe ka tsebo ya rena gomme a fihlelela tsebo ya kgonthe.
Leina la nnete la mahlale: Ramalingam Leina leo baratiwa ba mmitšago ka lona: Vallalar. Ngwaga wa matswalo: 1823 Ngwaga wa phetogo ya mmele go ba mmele wa seetša: 1874 Lefelo la matswalo: India, Chidambaram, Marudur. Phihlelelo: Yo a utollotšego gore motho le yena a ka fihlelela seemo sa Modimo gomme a se hwe, gomme a fihlelela seemo seo. Kua India, kua Tamil Nadu, toropong yeo e bitšwago Marudhur, yeo e lego dikhilomithara tše masomepedi ka leboa la motse wa Chidambaram, Ramalingam yo a bitšwago Vallalar o belegwe ka Sontaga, October 5, 1823, ka 5:54 thapama.
Leina la tatago Vallalar e be e le Ramaiah, gomme leina la mmagwe e be e le Chinnammai. Ntate Ramaiah e be e le akhaontente ya Marudhur e bile e le morutiši yo a bego a ruta bana. Mma Chinnammai o ile a hlokomela ntlo le go godiša bana ba gagwe. Ramaiah tatago Vallalar o hlokofetše ka kgwedi ya botshelela ka morago ga matswalo a gagwe. Mma Chinnammai, ge a nagana ka thuto le bokamoso bja bana ba gagwe, o ile a ya Chennai, India. Mogolo wa Vallalar e lego Sabapathy o ile a ithuta ka tlase ga Moprofesara Sabapathy wa Kanchipuram. O ile a ba setsebi sa polelo ya epiki. O ile a diriša tšhelete yeo a bego a e hwetša ka go ya dipolelong go thekga lapa la gagwe. Sabapathi ka boyena o rutile ngwanabo yo monyenyane Ramalingam. Ka morago, o ile a mo romela go yo ithuta ka tlase ga morutiši yo a ithutilego le yena, e lego Moprofesara wa Kanchipuram Sabapathi.
Ramalingam, yo a ilego a boela Chennai, gantši o be a etela tempele ya Kandasamy. O be a thabela go rapela Morena Murugan kua Kandakottam. O ile a hlama le go opela dikoša tša Morena a sa le yo monyenyane. Ramalingam, yo a sa kago a ya sekolong goba go dula ka gae, o ile a kgalemelwa ke mogolo’agwe Sabapathi. Eupša Ramalingam ga se a ka a theetša mogolo’agwe. Ka gona, Sabapathi o ile a laela mosadi wa gagwe Papathi Ammal ka go tia gore a tlogele go nea Ramalingam dijo. Ramalingam, ka go dumelelana le kgopelo ya mogolo’agwe yo a rategago, o ile a holofetša go dula ka gae gomme a ithuta. Ramalingam o ile a dula ka phapošing ya ka godimo ya ntlo. Ka ntle le dinako tša dijo, o be a dula ka phapošing ka dinako tše dingwe gomme a swaregile ka mafolofolo go rapeleng Modimo. Ka letšatši le lengwe, seiponeng sa lebotong, o ile a thaba kudu gomme a opela dikoša, a dumela gore Modimo o iponagatše go yena.
Mogolo wa gagwe, Sabapathi, yo a bego a tlwaetše go fa dithero tša dinonwane, o be a sa kgone go tsenela thuto yeo a bego a e dumeletše ka lebaka la go se phele gabotse mmeleng. Ka gona o ile a kgopela ngwanabo yo monyenyane Ramalingam gore a ye lefelong leo polelo e bego e swanetše go swarwa go lona gomme a opele dikoša tše dingwe go lefa go se kgone ga gagwe go tla. Ka go realo, Ramalingam o ile a ya moo. Letšatšing leo, palo e kgolo ya batho e be e kgobokane go theetša polelo ya Sabapathi. Ramalingam o ile a opela dikoša tše dingwe bjalo ka ge mogolo’agwe a mmoditše. Ka morago ga se, batho bao ba bego ba kgobokane moo ba ile ba phegelela ka nako e telele gore a nee polelo ya moya. Ka gona Ramalingam le yena o ile a dumela. Polelo e be e direga bošego kudu. Bohle ba ile ba makala e bile ba kgahlwa. Ye e be e le polelo ya gagwe ya mathomo. O be a na le mengwaga ye senyane ka nako yeo.
Ramalingam o thomile go rapela a na le mengwaga ye lesomepedi kua Thiruvottriyur. O be a sepela ka maoto go ya Thiruvottriyur letšatši le lengwe le le lengwe go tšwa lefelong la didiba tše šupago moo a bego a dula gona. Ka morago ga go gapeletša ga ba bantši, Ramalingam o ile a dumela go nyalwa a na le mengwaga ye masomepedi-šupa. O nyetše morwedi wa kgaetšedi ya gagwe Unnamulai, Thanakodi. Bobedi monna le mosadi ba be ba sa akaretšwa bophelong bja lapa gomme ba nweletše kgopolong ya Modimo. Ka tumelelo ya mosadi wa gagwe Thanakodi, bophelo bja lenyalo bo phethwa ka letšatši le tee. Ka tumelelo ya mosadi wa gagwe, Vallalar o tšwetša pele maiteko a gagwe a go fihlelela go se hwe. Ramalingam o be a nyaka go tseba Modimo wa therešo ka tsebo. Ka gona, ka 1858, o ile a tloga Chennai gomme a etela ditempele tše dintši gomme a fihla motseng wo o bitšwago Chidambaram. Ge a bona Vallalar kua Chidambaram, molaodi wa toropo yeo e bitšwago Karunguzhi, yo a bitšwago Thiruvengadam, o ile a mo kgopela gore a tle a dule motseng wa gabo le ntlong ya gagwe. A tlemilwe ke lerato la gagwe, Vallalar o ile a dula lefelong la bodulo la Thiruvengadam mengwaga ye senyane.
Modimo wa nnete o hwetšwa ka bjokong hlogong ya rena, bjalo ka athomo ye nnyane. Seetša sa Modimo yoo se lekana le go phadima ga matšatši a dimilione tše sekete. Ka fao, gore batho ba tlwaelegilego ba kwešiše Modimo yo e lego seetša ka gare ga rena, Vallalar o ile a bea lebone ka ntle gomme a le reta ka mokgwa wa seetša. O thomile go aga tempele ya seetša kgauswi le Sathya Dharmachalai ka ngwaga wa 1871. O ile a reela tempele yeo, yeo e phethilwego ka dikgwedi tše ka bago tše tshela, ‘Lekgotla la Bohlale’. O ile a aga tempele toropong yeo e bitšwago Vadalur bakeng sa Modimo yo a dulago ka mokgwa wa seetša e le tsebo e kgolo bjokong bja rena. Modimo wa nnete ke tsebo dihlogong tša rena, gomme go bao ba sa kgonego go e kwešiša, o ile a aga tempele mo lefaseng, a gotša lebone ka tempeleng yeo, gomme a ba botša gore ba nagane lebone leo e le Modimo gomme ba le rapele. Ge re tsepamiša dikgopolo tša rena ka tsela yeo, re itemogela Modimo yo e lego tsebo dihlogong tša rena.
Ka Labobedi mesong ka iri ya seswai, o ile a emiša folaga ka pele ga moago wo o bitšwago Siddhi Valakam toropong ya Mettukuppam gomme a nea thero ye telele go batho bao ba bego ba kgobokane. Thero yeo e bitšwa 'thuto ye kgolo kudu'. Thero ye e hlahla motho gore a thabe ka mehla. E araba dipotšišo tše dintši tšeo di rotogago ka seatleng. Thero e mabapi le go roba ditumela-khwele tša rena. O re tsela ya nnete ke go tseba le go itemogela therešo ya tlhago ka fao e lego ka gona. E sego seo feela. Vallalar ka boyena o botšišitše dipotšišo tše dintši tšeo re sa di naganego gomme a di araba. Dipotšišo tšeo ke tše di latelago:.
Modimo ke eng? Modimo o kae? Na Modimo ke o tee goba ba bantši? Ke ka baka la’ng re swanetše go rapela Modimo? Go tla direga’ng ge e ba re sa rapele Modimo? Na go na le selo se se bitšwago legodimo? Re swanetše go rapela Modimo bjang? Na Modimo ke o tee goba ba bantši? Na Modimo o na le diatla le maoto? Na re ka direla Modimo selo le ge e le sefe? Tsela e bonolo ya go hwetša Modimo ke efe? Modimo o kae tlhagong? Ke sebopego sefe seo se sa hwego? Re fetoša bjang tsebo ya rena gore e be tsebo ya kgonthe? O botšiša bjang dipotšišo gomme o hwetša dikarabo tša tšona? Ke eng seo se re utelago therešo? Na re ka hwetša selo le ge e le sefe go Modimo ntle le go šoma? Na bodumedi bo na le mohola tabeng ya go tseba Modimo wa therešo?
Tiragalo ye e latelago ka morago ga go emiša folaga e be e le, ka kgwedi ya Setamil ya Karthigai, ka letšatši la monyanya a keteka seetša, o ile a tšea lebone la deepa leo le bego le dula le tuka ka phapošing ya gagwe gomme a le bea pele ga ntlo e kgolo. Ka letšatši la bo-19 la kgwedi ya Thai ka ngwaga wa 1874, ke gore ka January, ka letšatši la naledi ya Poosam yeo go boletšwego ka yona thutong ya dinaledi ya India, Vallalar o ile a šegofatša bohle. Vallalar o ile a tsena ka phapošing ya ntlo ya bogoši bošegogare. Bjalo ka ge a rata, barutiwa ba gagwe ba bohlokwa, Kalpattu Aiya le Thozhuvur Velayudham, ba ile ba notlela lebati la phapoši yeo e tswaletšwego go tšwa ka ntle.
Go tloga letšatšing leo, Vallalar ga se ya tšwelela bjalo ka sebopego mahlong a rena a nama, eupša e bile seetša sa Modimo bakeng sa go bopa tsebo. Ka ge mahlo a rena a nama a se na maatla a go bona mmele wa tsebo, ga a kgone go bona Morena wa rena, yo a lego ka mehla le gohle. Ka ge mmele wa tsebo o feta botelele bja maphoto a sepektheramo seo se bonagalago mahlong a motho, mahlo a rena ga a kgone go se bona. Vallalar, bjalo ka ge a be a tseba, o ile a thoma ka go fetoša mmele wa gagwe wa motho go ba mmele wo o hlwekilego, ka morago go ba mmele wa modumo wo o bitšwago Om, gomme ka morago wa ba mmele wa tsebo ye e sa felego, gomme o dula a na le rena gomme o fa mogau wa gagwe.
Ka moka ka Vallalar le dipuku tša gagwe ka polelo ya Sepedi
Diphedi ka moka di a lekana.Ke eng maikemišetšo a matswalo a mothoTšeo di fihlelelwago ka karolo ya mogau wa Modimo. Tšeo di fihlelelwago ka phethego ya mogau wa Modimo Ke mehola efe ya go fihlelela lethabo la lefaseKe mehola efe ya lethabo la legodimoSeo se bitšwago lethabo la lefase la legodimoGe motho a itemogela lethabo, monagano wa gagwe o a thaba. Ge a itemogela manyami, monagano wa gagwe o thoma go se iketle. Ka gona, karabo ya potšišo yeo ke efe Na monagano wa rena o itemogela lethabo le manyamiNa re ka fa nama go diphoofolo tše di jago nama ka lebaka la kwelobohlokoNa re ka hlokomologa batho bao ba swerwego ke tlala gomme ra thoma go nea ditho tša lapa la rena feela dijoNa re na le tokologo ya go thibela dikotsi tšeo di re diragalelagoNa re ka kgotlelela tlala ntle le go ja dijoKe tseba bjang gore kwelobohloko ke yona tsela e nnoši ya go fihlelela mogau wa ModimoKwelobohloko e tla tšwelela neng go tšwa go diphedi bakeng sa diphedi tše dingweKwelobohloko e nea boitshwaro bja lefase. Ge e ba go se na kwelobohloko, go swanetše go kwešišwa gore boitshwaro bja lefase bo ka se be gona. Go bjalo bjangKwelobohloko ke sedirišwa le pontšho ya karolo ya mogau wa ModimoRe swanetše go tseba e le ka kgonthe gore batho bao ba nago le kwelobohloko ke medimo.Ke ka lebaka la eng bontši bja diphedi tšeo di hlotšwego ke Modimo di tlaišwa kudu ke tlala, polao, malwetši, bjalobjalo.Tlhaloso ya kgalemo ya kwelobohloko ke efe Popopolelo ya kgalemo ya kwelobohloko ke efeBatho ba na le mebele ye e fapanego nakong ya ditoroKe ka baka la’ng bana babo rena ba mafahla ba e-na le dimelo le ditiro tše di fapanegotayo ya kwelobohlokoNa barongwa ba ja dijo gomme gape ba na le tlalaGore moya o itemogela botse le bobe goba ditho le monagano di itemogela monate le tlaišego Ge moya o sa itemogele selo, mohola wa kwelobohloko ke engNa re ka fa nama go diphoofolo tše di jago nama ka lebaka la kwelobohlokoKe go ja dimela kgahlanong le kwelobohlokoMatla ao a tšwelelago bakeng sa kwelobohloko yeo e qhibidišago moya a tla tšwa kaeTsela ya go kwešiša go ba gona ga matswalo a pelengRe ka hwetša bjang lethabo le le feteletšego lenyalong le meletlong e mengweKe botumo bofe bja motho yo a fihleletšego lethabo la legodimoFepa difofu, difoa, dimumu le digole.Oo, ke leswiswi bjale, re tla ya kae go nyaka dijoNa re na le tokologo ya go kgetha mebele ya renaPoelo ya lethabo le le phagamego ke engNa re swanetše go fa dijo go diphoofolo tša rena, bagwera le bašomiKe ka baka la’ng gantši re gatelela go nea batho bao ba swerwego ke tlala dijoKe eng letago la motho yo a fihleletšego lethabo le la lefaseKe eng letago la gore ke mang yo a fihleletšego lethabo le le phagamego - Bohlale-mmele ke wa moswananoši.Ge re nyaka go tseba gore re ka hwetša bjang mogau wa Modimo, e lego wa tlhago:-Mogau wa Modimo o pepentšhwa bjang go tšwa moyeng mola moya o kwela diphedi ka moka bohloko gape le gapeKe eng se se tlwaelegilego sa mogau wa Modimo, e lego ponagatšo ya tlhagoModimo Veda o reng ka go fa badiidi dijo Na batho ba ka phela ba nnoši ntle le thušo ya ba bangweRe hwetša bjang mogau wa Modimo, e lego ponagatšo ya tlhago ya ModimoMogau wa Modimo o tšwelela bjang moyeng, mola moya o qhibidiga gape le gapeRe swanetše go tseba gore mogau, ponagatšo ya tlhago ya Modimo, o bonagala gohle le ka dinako tšohle ka tsela ye e latelago.Kgotsofalo yeo e tlišwago ke go ja nama ke gore ke lethabo la mohuta manggo thuša dibopiwa go lebelelwa bjang e le borapedi bja modimo?Bophelo bja ka gae bo kaone go feta boitlami.Modiidi a ka fa bjang dijo go monna yo a swerwego ke tlalaKgalemo ya legodimong e gona ka lebaka la kwelobohloko go diphedi. Ge e ba go se na kwelobohloko, tayo ya legodimong e ka se be gona. Go bjalo bjangKamoo nama e lego dijo tše mpe Ke kgotsofalo yeo e tšwago go ja nama e botse goba e mpeKe eng lethabo le le phagamegoTsela ya go ba tšobotsi ya modimo . Ke modimo ofe yo a lekanago le motho, yo a fepilego bao ba swerwego ke tlala le go ba fa ecstasyTsela ya go ba motho yo bohlaleTsela ya go fodiša malwetši ao a sa alafegegoTsela ya go hwetša bana bao ba nago le tsebo e botseTsela ya go phela nako ye teleleGe o nyaka go tseba gore o ka hwetša bjang mogau wooTsela ya go hwetša mogau wa ModimoTsela ya go rapela Modimo Go šomiša kgaugelo ya tlhago yeo e lego gona bathong ka mokago bontšha kwelobohloko go diphedi go bitšwa gape go rapela Modimo.Ke neng moo di- siddha, bahlale le baitlami ba nyamagoNa tlala e tla fenya mmušiši yo a sa fenywegoNa tlala ya bona e tla ba gapeletša go rekiša bana ba bona ba ba rategagoTlala ke ye mpe go feta ditlaišego ka moka. BjangNa go tlaišwa ke tlala go a swana go bohleRe ka bona bjang difahlego tše di lapilego tša bana ba rena bao ba swerwego ke tlalaKe mošomo wa rena go tšhela meetse godimo ga dibjalo tšeo di lego dithokgweng le mafelong a kgole .Ditiro tša sebe tša tswalo ya pele di tla bjang matswalo a bjaleKe go fa dijo kwelobohlokoA re thuše bao ba tlaišegago go ya ka molao wa ModimoNa tlala ke sedirišwa sa go fihlelela boemo bja modimoNa re ka nip mahlare Na re ka ja mahlareKe dilo tšeo di tšwago dibjalong tšeo di sa hlwekago go swana le moriri le manalaRe tseba bjang gore go bile le matswalo a pelengNa go na le dihele le legodimoNa peu e phela goba e hwileKe eng letago la motho yo a fihleletšego lethabo le le phagamego - Tsebo-mmele e ka se šitišwe ke selo.Ke eng letago la motho yo a fihleletšego lethabo le le phagamego - Tsebo-mmele ga e na dika.Ke eng letago la gore ke mang yo a fihleletšego lethabo le le phagamego - Tsebo-mmele ga o hwe, ka fao e ka se amege ke dielemente tše hlano tša motheo.Gaešita le batho ba kganyogo ya kganyogo le bona ba tshwenyegile ka tlala ya bona gomme ba letela dijo.Phela ka mo go sa felego ka go nea dijoA re se kwe tšhitišo ya ModimoA re bolaye diphoofolo tše kotsi Ke ka lebaka la eng go boletšwe la mathomo, kwelobohloko go ba ye e tlwaelegilego go diphedi ka mokaKe eng selo sa bohlokwa kudu seo o swanetšego go se dira lenyalong goba tiragalong e nngwe ya lethaboKa tlhago, dijo di filwe diphoofolo le dinonyana go ya ka karma ya tšona. Eupša batho ba swanetše go šoma gomme ba hwetše dijo. Ka lebaka la engPakane e bohlokwa kudu ya kwelobohloko ke efe . Moya le Modimo di dula kae ka gare ga renaModimo o laetše ka go Vedas (mangwalo) ka tsela ye e latelago.Tsela ya go hwetša mehuta ye e meraro ya maipshino le mehola ya bophelo .karabo go yo a bolelago tše di latelago ditlaišego tšeo di tlago go diphedi ka lebaka la lenyora, poifo, bjalobjalo, le maitemogelo a ditho tša monagano, mahlo, bjalobjalo, ga se maitemogelo a moya, ka fao ga go na mohola wo o kgethegilego wa go ba le kwelobohloko go diphediŠireletša ditempele tša nnete marope, gomme o be le kwelobohloko.Morero wa matswalo a motho ke ofe?Tima mollo wa tlala wa monna yo bohlale.Ke ka baka la’ng batho le diphedi tše dingwe di kgongwa ke dikotsike ka lebaka la eng motho yo mongwe a se na kwelobohloko mola dibopiwa tše dingwe di tlaišega ?Ka lebaka la go hloka kwelobohloko le tayo, matswalo a mabe a a oketšega gomme boitshwaro bjo bobe bo gohle. Go bjalo bjangTsela ya go fola ditlaišegong ka moka tšeo di diregago bophelong bja renaKe neng moo baetapele ba bodumedi ba sa latelego tayo ya legoro la bona le bodumediTloša manyami a monna yo a swerwego ke tlala o ba robale.tloša mpholo ka dijo gomme o o tsošološe go idibala.Moputso ke ofe wa go fepa modiidi yo a se nago thekgotokelo ya go bontšha kwelobohloko go diphedi e tšwelela bjang?Ke eng tokelo ya gore moya o qhibidišwe ke kwelobohlokoKe eng tokelo ya go ba le kwelobohloko go diphediKe karabo efe go batho bao ba rego, "Ditlaišego tša batho ke maitemogelo a diletšo le ditho tša ka gare fela go swana le monagano, leihlo, bjalobjalo, e sego maitemogelo a moya, ka fao go thuša diphedi ga se kwelobohloko". O swanetše go dumedišwa ke medimo le bohlePhološa go tšwa go go hlaba ga phepheng ye sehlogo.Phološa go modiradibe yo a bitšwago tlala.Tsela ya go phološa lebone phefong ya mpholo yeo e bitšwago tlalaMaphelo a swanetše go phološwa tlala le polaong.Phološa seriti motho a tlaišega, yo a dikadikago go kgopela dijo, bjalo ka motho wa semumu.Phološa ntsintsi yeo e welego ka gare ga todi ya dinoseBolayang nkwe ya tlala, gomme o phološe badiidi bao ba swerwego ke tlala.Phološa dibopego tša filosofi mmeleng wo o swerwego ke tlalaNa re swanetše go fepa dibopiwa tšeo di lego lewatleng le nagengNa re swanetše go fepa diphoofolo tša rena tša badudi go swana le dikgomo, dinku, bjalobjalo.Na re swanetše go šoma le go jaKe ka baka la’ng batho ba bangwe ba re ga go na matswalo a pele e bile ga go na matswalo a latelagoMeoya e hwetša mebele e mefsa le lehumo ka maiteko a yona.Ke eng letago la motho yo a fihleletšego lethabo le le phagamego - Karma Siddhi, Yoga Siddhi, Gnana Siddihi le matla a phagametšego tlhago a tsebo-mmele.Re ka fihlelela bjang bophelo bja lethabo le le phagamegoGe mogau wa Morena o bonagatšwa, ka fao lethabo la Modimo le tlago itemogelwa le go phethagatšwaFihlelela pakane ya matswalo a a phagamego kudu a motho.Kwelobohloko ke yona tsela e nnoši ya go hwetša mogau wa ModimoMehuta ye mebedi ya kwelobohlokoHistori ya Valallalar: Histori ya monna yo a fentšego lehu.Na re swanetše go tšhela meetse godimo ga dibjalo tšeo di bjetšwego ke renaBatho ba humilego ba swanetše go thuša batlaišegi. Ka lebaka la engKe mehuta efe ye meraro ya bophelo . Ke mehuta ye mekae ya bophelo bjo bo thabilego bja moya .Ke mehuta efe ya kwelobohloko Go na le mehuta ye mebedi ya kwelobohloko.Bolwetši ke engkwelobohloko ke eng?Kotsi ke engKe eng kganyogoPoifo ke engKe eng tlalaPolao ke engBodiidi ke engSebe ke engKe eng lethabo le le phagamegoTatelano ya Modimo ke engMatla a kwelobohloko ke afeMorero wa kwelobohloko ke engBokwala ke engKe eng kwelobohloko ya lefaseKe eng monate wa lefaseMotho wa seriti o lahlegelwa neng seriti sa gagweBophelo bjo bongwe bo tla kwela bjo bongwe kwelobohloko neng Ge moya o tee o qhibidiga (o gaugela) diphedi tše dingweBaikgogomoši ba lahlegelwa neng ke boikgantšho bja bonaEgo e tloga neng go ba egoistsMoya o tsena bjang mmeleng Moya o tsena neng popelong Go tla direga eng ge tlala e hlasela bathoKnight ya tšhomišo e tla tšhoga nengNa ba bohlale, bao ba latogilego ka mo go feletšego, ba tla tshwenyegaGe sethekniki se bohlale se lahlegelwa ke temogo ya bona gomme se gakanega .Ke lethabo lefe leo e lego la mafelelo Ke boemo bofe bjo bo phagamego bja lethaboke mang yo a bitšwago motho yo mokgethwa?Ke mang yo a fihlelelwago lethabo le le phagamegoKamoo o ka tsebago Modimo, ka tsebo, le kamoo o ka bago Modimo ka boyena Ke eng moya wo o lokolotšwegoKe ka lebaka la eng batho ba bangwe ba sa bontšhe kgaugelo ba ba hard-harted, mola ba bona tlaišego ya diphedi tše dingwe Ke ka lebaka la eng ba se na ditokelo tša borwarreKe ka baka la’ng re hloka mmeleBohlokwa bja go fediša tlala le polao ke bofe, go ya ka kwelobohloko ye e phagamegoBatho ba bangwe ba na le menagano ye thata gomme ga ba na kwelobohloko ge ba bona ditlaišego tša diphedi tše dingwe. Ke ka lebaka la eng batho ba ba se na tokelo ya moyaKe ka lebaka la eng diphedi tše dintši tšeo di hlotšwego ke Modimo di tlaišwa ke tlala, lenyora, poifo bj.bj.Na batho ka moka ba tla tswalwa gape e le batho . Na Ke batho fela bao ba swanetšego go fa dijoNa nkwe e tla ja bjang . Na nama ke dijo tše di kgethilwego tša dinkweGo phumola megokgo ya badiidi go bitšwa kwelobohloko.
O amogetšwe go lebelela wepesaete ya rena ka maleme a a latelago.
abkhaz -
acehnese -
acholi -
afar -
afrikaans -
albanian -
alur -
amharic -
arabic -
armenian -
assamese -
avar -
awadhi -
aymara -
azerbaijani -
balinese -
baluchi -
bambara -
baoulé -
bashkir -
basque -
batak-karo -
batak-simalungun -
batak-toba -
belarusian -
bemba -
bengali -
betawi -
bhojpuri -
bikol -
bosnian -
breton -
bulgarian -
burmese -
buryat -
catalan -
cebuano -
chamorro -
chechen -
chichewa -
chinese -
chinese-simplified -
chuukese -
chuvash -
corsican -
crimean-tatar-cyrillic -
crimean-tatar-latin -
croatian -
czech -
danish -
dari -
dinka -
divehi -
dogri -
dombe -
dutch -
dyula -
dzongkha -
english -
esperanto -
estonian -
ewe -
faroese -
fijian -
filipino -
finnish -
fon -
french -
french-canada -
frisian -
friulian -
fulani -
ga -
galician -
georgian -
german -
greek -
guarani -
gujarati -
gurmukhi -
haitian-creole -
hakha-chin -
hausa -
hawaiian -
hebrew -
hiligaynon -
hindi -
hmong -
huasteca -
hungarian -
hunsrik -
iban -
icelandic -
igbo -
indonesian -
inuktut-latin -
inuktut-syllabics -
irish -
italian -
jamaican-patois -
japanese -
javanese -
jingpo -
kalaallisut -
kannada -
kanuri -
kapampangan -
kazakh -
khasi -
khmer -
kiga -
kikongo -
kinyarwanda -
kituba -
kokborok -
komi -
konkani -
korean -
krio -
kurdish-kurmanji -
kurdish-sorani -
kyrgyz -
lao -
latgalian -
latin -
latvian -
ligurian -
limburgish -
lingala -
lithuanian -
llocano -
lombard -
luganda -
luo -
luxembourgish -
macedonian -
madurese -
maithili -
makassar -
malagasy -
malay -
malay-jawi -
malayalam -
maltese -
mam -
manx -
maori -
marathi -
marshallese -
marwadi -
mauritian-creole -
meadow-mari -
meiteilon-manipuri -
minang -
mizo -
mongolian -
ndau -
ndebele -
nepalbhasa -
nepali -
nko -
norwegian -
nuer -
occitan -
oriya -
oromo -
ossetian -
pangasinan -
papiamento -
pashto -
persian -
polish -
portuguese-brazil -
portuguese-portugal -
punjabi-shahmukhi -
qeqchi -
quechua -
romani -
romanian -
rundi -
russian -
sami-north -
samoan -
sango -
sanskrit -
santali -
santali-latin -
scots-gaelic -
sepedi -
serbian -
sesotho -
seychellois-creole -
shan -
shona -
sicilian -
silesian -
sindhi -
sinhala -
slovak -
slovenian -
somali -
spanish -
sundanese -
susu -
swahili -
swati -
swedish -
tahitian -
tajik -
tamazight -
tamil -
tatar -
telugu -
tetum -
thai -
tibetan -
tifinagh -
tigrinya -
tiv -
tok-pisin -
tongan -
tshiluba -
tsonga -
tswana -
tulu -
tumbuka -
turkish -
turkmen -
tuvan -
twi -
udmurt -
ukrainian -
urdu -
uyghur -
uzbek -
venda -
venetian -
vietnamese -
waray -
welsh -
wolof -
xhosa -
yakut -
yiddish -
yoruba -
yucatec-maya -
zapotec -
zulu -